Ženske v medijih:
Oblike nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji ter Bosni in Hercegovini

PRIMERJALNA ANALIZA

Publikacija je rezultat prvega sistematičnega sodelovanja novinarskih sindikatov, združenj in medijskih organizacij iz regije (BiH, Srbija, Slovenija in Hrvaška). Njen namen je podrobna analiza delovnih pogojev žensk v medijih ter razkritje prepletenega kroga nasilja, ki so mu izpostavljene vsak dan.


Poročilo presega anekdotične dokaze in dokazuje, da je nasilje na delovnem mestu v medijihresnično – ni naključno, temveč strukturno.

NEZADOSTNO PRIJAVLJANJE NASILJA Arrow Outward

Nezaupanje v nepristranskost postopkov po prijavi je eden glavnih razlogov, zakaj kršitve pravic žensk v medijih ostajajo neprijavljene. K molku dodatno prispevajo osebni in profesionalni zadržki, kot je strah pred stigmo, nerazumevanjem ali morebitnimi povračilnimi ukrepi.

NESTABILEN IN DISKRIMINATOREN SISTEM DELA Arrow Outward

Ključna težava ni pomanjkanje predpisov, temveč njihovo nedosledno izvajanje znotraj nestabilnega in diskriminatornega delovnopravnega sistema. Prekarne oblike zaposlitve so razširjene, zlasti v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, spremljajo pa jih nezanesljivi mehanizmi zaščite pred nadlegovanjem in nasiljem ter šibki sistemi prijavljanja.

ŠIBKI MEHANIZMI ZAŠČITE Arrow Outward

Mehanizmi zaščite so pogosto opisani kot takšni, ki »obstajajo le na papirju«, saj jim primanjkujejo preventivni ukrepi, spolno občutljiva zasnova, usposabljanje zaposlenih ter verodostojni postopki izvrševanja. Nizko zaupanje v interne protokole, strah pred povračilnimi ukrepi in pomanjkanje nadaljnjega ukrepanja vodijo do redkih razpletov in šibkega zaupanja v končne rezultate.

SLABA ORGANIZACIJSKA KULTURA Arrow Outward

Uredništva so pogosto opisana kot toksična okolja, v katerih so diskriminatorne prakse, vsakodnevni seksizem in nadlegovanje normalizirani. Hierarhična razmerja moči, v katerih prevladujejo moški, oblikujejo uredniško kulturo, v kateri molk postane racionalna izbira, prijavljanje pa tvegano dejanje.

OBREMENITEV DUŠEVNEGA ZDRAVJA Arrow Outward

Izgorelost naj bi dosegala epidemične razsežnosti zaradi pomanjkanja kadra, kronične izpostavljenosti nadlegovanju in diskriminaciji ter prevelike delovne obremenitve, kar vse dodatno stopnjujejo večkratne družbene in družinske vloge žensk. Vendar pa odsotnost sistemov podpore za duševno zdravje in vztrajna stigma ženske odvračata od prepoznavanja in priznavanja tovrstnih izzivov.

Pomanjkanje zaupanja v učinkovitost in nepristranskost postopkov po prijavi je edenod glavnih razlogov, da se ženske odločijo za prijavo kršitev svojih pravic na delovnem mestu.
Vzorec regionalne raziskave je vključeval 606 žensk, zaposlenih v medijih v vseh ciljnih državah. Raznolikost vzorca je bila zagotovljena glede na starost, status zaposlitve ter vrsto, lastništvo oziroma organizacijsko obliko medijskih hiš, v katerih so udeleženke zaposlene.

SPOLNO NADLEGOVANJE IN NASILJE NA PODLAGI SPOLA

Spolno nadlegovanje in nasilje na podlagi spola sta ključni obliki diskriminacije in kršitev človekovih pravic v medijskem sektorju. Istanbulska konvencija »nasilje nad ženskami«opredeljuje kot kršitev človekovih pravic in obliko diskriminacije žensk, ki obsega vsa dejanja nasilja na podlagi spola, ki povzročijo ali bi lahko povzročila fizično, spolno, psihično ali ekonomsko škodo oziroma trpljenje žensk. Konvencija nadalje opredeljuje »nasilje na podlagi spola nad ženskami« kot nasilje, ki je usmerjeno proti ženski, ker je ženska, ali ki nesorazmerno prizadene ženske. Spolno nadlegovanje je definirano kot kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja spolne narave z namenom ali posledico prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastrašujočega, sovražnega, ponižujočega ali žaljivega okolja.

Te pravne definicije vzpostavljajo normativni okvir za interpretacijo rezultatov raziskave. Rezultati v vseh štirih državah kažejo, da je razširjenost nasilja na podlagi spola in spolnega nadlegovanja nad novinarkami tako vsesplošna kot sistemska.

Večina udeleženk raziskave (78,38 %) je potrdila, da so v preteklosti med delom doživele neko obliko nasilja na podlagi spola. To vključuje napade in grožnje, diskreditacijo na podlagi spola, verbalne in neverbalne oblike spolnega nadlegovanja ter fizično nadlegovanje, vključno s spolnim nasiljem. Rezultati kažejo, da spolno nadlegovanje ni osamljen ali marginalen pojav v medijskem sektorju, temveč strukturno tveganje, ki je globoko ukoreninjeno v organizacijski kulturi, odnosih moči in institucionalnih praksah, ki vplivajo na vsakodnevno delo žensk v medijih.

Število in delež udeleženk anketnega vprašalnika po državah

Starostna struktura anketirank v regiji po starostnih skupinah

Pravilnik

Pravilnik je trenutno v pripravi in bo kmalu na voljo — spremljajte nas.

Ženske v medijih

Več o projektu Arrow Outward

Nasilje na podlagi spola ostaja družbeni izziv, ki je globoko zakoreninjen v neenakosti spolov, dodatno pa ga krepijo neenaka razmerja moči. Projekt je neposredno usklajen s Strategijo Evropske komisije za enakost spolov 2020–2025, ki poudarja potrebo po življenju brez nasilja in stereotipov. Specifično nagovarja razpis CERV-2024-DAPHNE, katerega namen je preprečevanje in boj proti nasilju na podlagi spola. Z osredotočanjem na medijski sektor se projekt loteva ključnega področja, kjer je takšno nasilje prisotno.

Čeprav je nasilje nad ženskami v medijskem delovnem okolju globalna težava, prisotna tudi v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter BiH, so podatki, ki bi podkrepili to trditev in omogočili spremljanje izboljšanja stanja, precej skopi. Zato je pet partnerskih organizacij – Zavod Krog (Slovenija), Sindikat novinarjev Hrvaške (Hrvaška), Zveza Nezavisnost, panoga za kulturo, umetnost in medije (Srbija), Mediacentar Sarajevo (BiH) in Društvo novinarjev Slovenije (Slovenija) ob sofinanciranju Evropske unije začelo s projektom »Ženske v medijih«.